Centralna čistilna naprava Novo mesto (CČN NM) je bila najprej projektirana leta 1974 in zgrajena leta 1978. Projektirana kapaciteta naprave je 45.000 PE, njena največja hidravlična obremenitev je 95 l/s ter 2700 kg BPK/dan. Od takrat so bile izvedene manjše posodobitve in zamenjave tehnološke opreme. Recipient očiščenih odpadnih vod iz CČN Novo mesto je reka Krka, ki je na mestu CCN NM uvrščena v občutljivo območje (tretji velikostni razred) zaradi evtrofikacije in v občutljivo območje tudi zaradi kopalnih voda.
Za novogradnjo CČN je predviden prostor sedanje CČN. Predvidena kapaciteta naprave je 55.000 PE z maksimalnim pretokom 704 m3/h. Dodelava čistilne naprave bo izvedena v več fazah (tri glavne faze, glej tudi: Časovni potek). Med izgradnjo ne bo prišlo do prekinitve čiščenja odpadne vode. Pri sami dograditvi tudi ne bo prišlo do večjega onesnaževanja okolja.
Za tehnologijo obdelave odpadne vode je izbrana MBR tehnologija. MBR tehnologija uporablja iste elemente biološkega čiščenja odpadne vode kot vse druge tehnologije čiščenja odpadne vode, vendar tehnologija omogoča predvsem naslednje:
- večjo koncentracijo suspendiranega aktivnega blata v biološkem delu,
- boljšo fazno ločevanje suspendiranega aktivnega blata od očiščene odpadne vode,
- večjo hidravlično fleksibilnost,
- visoko starost aktivnega blata (aerobno stabilizacijo blata),
- odstranjevanje mikroorganizmov iz očiščene odpadne vode in
- minimiziran neprijetni vonj zaradi procesa čiščenja odpadnih vod.